[vc_row][vc_column width=”1\/1″][vc_column_text]<\/p>\n
Si predstavlja\u0161, da si \u010disto navadno, zdravo dekle, ki nenadoma zboli za nenavadno boleznijo, ki ne boli, ki ni nevarna za zdravje, je pa zelo nevarna za tvojo samopodobo? Izpadejo ti lasje in vse dlake. Vklju\u010dno z obrvmi in trepalnicami. Zdravniki ti re\u010dejo, da se ne da narediti ni\u010d. In ti naredi\u0161 vse, da bi dobila lase nazaj, nato pa, da se soo\u010di\u0161 s svojo novo podobo in da se spet vzljubi\u0161. Pot do tja po navadi ni kratka … Mateja nam je zaupala, kako jo je uhodila ona. Ona, ki se nikoli ni po\u010dutila dobro z lasuljo in jo je v \u0161tudentskih letih za vedno vrgla v ko\u0161.<\/p>\n
Tako je, bila sem popolnoma obi\u010dajna dvanajstletnica, ki je u\u017eivala \u0161olske po\u010ditnice. S prijateljico sva se nekega dne odlo\u010dili iti k frizerju, kjer mi je frizerka na zatilju odkrila krogec, ki je bil brez las. Na to me je opozorila in mi predlagala obisk pri zdravniku. Sama nisem opazila ve\u010djega izpadanja las, saj sem o\u010ditno od\u0161la k frizerju ravno ob za\u010detku procesa izpadanja.<\/p>\n
Po obisku frizerja sem od\u0161la do osebne zdravnice, ki me je potem napotila k dermatologu.\u00a0 Dermatolog je hitro potrdil, da gre za avtoimuno bolezen alopecijo. Ne vem, kako danes poteka zdravljenje oziroma iskanje vzroka nastanka alopecije, a takrat sem morala na pregled zob, \u010de bi bilo kak\u0161no \u017eari\u0161\u010de tam, \u0161la sem na operacijo, kjer so mi odstranili mandlje in \u017erelnico, vzeli so mi vzorec lasi\u0161\u010da, da so preverili, ali so folikli \u017eivi, skoraj vsako jutro sem se nekaj \u010dasa zjutraj morala namazati z neko kremo po delu, ki je bil brez las, in potem sem od\u0161la z avtobusom v Ljubljano v kliniko na obsevanja. Ko sem kon\u010dala z vsemi temi pregledi, se je raziskovanje vzroka kon\u010dalo in ocenili so, da vzrok ni znan. Vsako leto sem dobila datum za pregled pri dermatologu, a ker se ni popolnoma ni\u010d naredilo v smeri zdravljenja in re\u0161evanja mojega zdravja, tako telesnega kot du\u0161evnega, sem obiske pri dermatologu prekinila.<\/p>\n
Pribli\u017eno eno leto.<\/p>\n
V \u0161oli seveda ni bilo prijetno. Imam pa sre\u010do in sem hvale\u017ena vsem v \u0161oli, da je bila ve\u010dina otrok res prijazna. Veliko me jih je kar vpra\u0161alo, kaj se dogaja,\u00a0saj sem kmalu morala za\u010deti nositi kapo in sem jo imela cel dan na glavi (med poukom druga\u010de ni bilo dovoljeno nositi pokrival). Tistim, ki so me vpra\u0161ali, sem iskreno povedala, kaj se dogaja, nekateri pa so si o tem sami izmi\u0161ljali zgodbe, tako se je za\u010delo govoriti, da imam zaj\u010djo bolezen (za kar \u0161e vedno ne vem, kaj naj bi bilo) ali ma\u010djo bolezen itd. Imela sem so\u0161olca, ki me je s svojimi komentarji prizadel (zanimivo mi je, kako ljudje mislijo, da \u010de nimam las, tudi sli\u0161im slabo \ud83d\ude09 ) in nekdo mi je potegnil kapo z glave.\u00a0 Prijateljice zaradi alopecije nisem izgubila, sem pa jo zaradi svojih neumnosti, za katere sem bila sama kriva. Zelo sem hvale\u017ena za same super punce, ki so bile z mano v osnovni in potem v srednji \u0161oli.<\/p>\n
\u010ceprav se ni dogajalo ni\u010d groznega, sem imela svoje notranje boje. Ko sem hodila po hodniku, sem se ves \u010das bala, da bo kdo nesramen in mi bo spet potegnil kapo z glave, ko je mo\u010dno pihalo, sem se bala, da bo kapa padla z glave, pri telovadbi se ne spomnim, kako sem sploh telovadila s kapo ves \u010das na glavi, a spomnim se, da sem trenirala skok v daljino in vsaki\u010d, ko sem sko\u010dila. mi je kapa in pozneje lasulja zlezla \u010dez obraz. Bilo je cel kup vsakodnevnih te\u017eav, s katerimi sem se morala soo\u010dati. Vedno pa, ko je pri\u0161lo do neprijetne situacije v \u0161oli, sem se \u0161la zapret v strani\u0161\u010de, jokala sem in potem zbirala pogum, da sem \u0161la nazaj med so\u0161olce. To je res te\u017eko za mlado odra\u0161\u010dajo\u010de dekle.<\/p>\n
Takrat sem si \u017eelela le tega, da bi bila to no\u010dna mora, iz katere se bom zbudila, in bo tega konec. Samo to. Da to ne bi bilo moje \u017eivljenje. Drugi niso bili tako stra\u0161ni do mene, kot je bilo stra\u0161no dejstvo, da imam alopecijo in vsak dan izgubljam ve\u010d in ve\u010d las.<\/p>\n
Stara sem bila trinajst let.\u00a0Ko je izpadel \u0161e zadnji \u0161op las, smo od\u0161li po lasuljo in to je res neprijetna izku\u0161nja, za katero si nikoli ne bi mislil, da jo bo\u0161 do\u017eivel. Naenkrat si v lasuljarni, okoli tebe lasulje in izbira\u0161. \u010ceprav ne \u017eeli\u0161 izbrati ni\u010d. Hkrati sem \u00a0\u010dutila vse in ni\u010desar.<\/p>\n
Potrebovala sem leta. Pribli\u017eno sedem let. To je bil pri meni dolg proces jeze, \u017ealosti, trpljena, pa okamenelosti, depresije in potem po\u010dasi delanja na sebi ter na koncu sprejetje in tudi hvale\u017enost.<\/p>\n
Marsikaj, kar sem po\u010dela, ni bilo namerno, a je zelo koristilo moji poti k sprejemanju. Veliko sem jokala, s \u010dimer sem dala ven vsa nabrana \u010dustva, kar je zelo pomembno. Od nekdaj sem rada pisala dnevnike, kar odli\u010dno pomaga pri predelovanju \u010dustev. Prakticirala sem jogo in meditacijo. Vedno sem imela rada verze, ki so me bodrili. En ljub\u0161ih takrat mi je bil: Ni nemogo\u010dih sanj, je samo na\u0161e omejeno dojemanje vsega, kar je mogo\u010de. Takrat sem za\u010dela tudi brati knjige za samopomo\u010d. Veliko knjig za samopomo\u010d \ud83d\ude42 Moja najljub\u0161a je bila in je \u0161e vedno \u017divljenje je tvoje avtorice Louise L. Hay. Knjige so mi res pomagale, da sem za\u010dela brskati po sebi, po svojih \u010dustvih, na poti sprejemanja.<\/p>\n
Puncam predlagam, da intenzivno delajo na tem, da se sprejmejo. Prav to \u017eivljenje nam je bilo dano. Ne moremo biti vse \u010dudovite, kot je \u010dudovita Selena Gomez. Ker Selena je samo ena, tako kot je samo ena Mateja, Ne\u017ea, Hana itd. Nih\u010de ni tako unikatno \u010dudovit, kot si \u010dudovita ti, zato ne posku\u0161aj biti nekdo drug. Pomisli, ali lahko v svoji dani situaciji kaj naredi\u0161. Na primer, \u010de ima\u0161 veliko aken. Lahko obi\u0161\u010de\u0161 dermatologa, morda ima kak nasvet zate, lahko spremeni\u0161 na\u010din prehrane in poskrbi\u0161, da popije\u0161 dovolj vode, poskrbi\u0161 za jutranje in ve\u010derno \u010di\u0161\u010denje obraza.\u00a0Na veliko situacij lahko vpliva\u0161 sama in po\u010dutila se bo\u0161 bolje.<\/p>\n
Na nekatere situacije pa ne more\u0161 vplivati. Sama sem si pomagala tako, da sem si ponavljala: to je tvoje \u017eivljenje. Bo\u0161 celega porabila za to, da se bo\u0161 obremenjevala, zakaj se to tebi dogaja in bo\u0161 nesre\u010dna, ali pa bo\u0161 sprejela to dejstvo, se sprejela in \u017eivela sre\u010dno? Meni je ljub\u0161e slednje.<\/p>\n
Predlagam, da pristopite po\u010dasi, saj ne vemo, v kateri fazi je punca s te\u017eavo. Lahko bo takoj pripravljena govoriti o tem, morda pa se bo odpirala po\u010dasi. Pomembno je, da ji poka\u017eemo, da smo tu za njo, da ve, da nam lahko zaupa. Morda za za\u010detek samo: “Tu sem zate, \u010de bi se kdaj rada pogovorila,” ali iskreni: “Kako si?”. To je dovolj, da nekomu poka\u017eemo, da nam je mar.<\/p>\n
Moje izku\u0161nje so bile take: ni prijetno, \u010de nekdo ignorira tvojo te\u017eavo, ker te ne \u017eeli prizadeti z odpiranjem ran, a rana je tu, \u010de jo ignoriramo ali ne.<\/p>\n
Tudi preagresivni prijemi v smislu, da sili\u0161 v nekoga s pogovori, na katere \u0161e ni pripravljen, niso primerni.<\/p>\n
V tistem te\u017ejem obdobju mi je bilo tudi neprijetno (no, prav na \u017eivce mi je \u0161lo), \u010de me je kdo \u017eelel tola\u017eit v smislu: “Vse je za nekaj dobro,” ali “to ni ni\u010d, ve\u0161, kak\u0161ne te\u017eave imajo \u0161ele nekateri.” To so fraze, s katerimi smo se vajeni tola\u017eiti, vendar nekomu, ki mu je te\u017eko, res ne pomagajo, zato se jih raje izogni.<\/p>\n
O alopeciji sem ozave\u0161\u010dala \u017ee pred leti, ker sem \u017eelela, da bi bila alopecija nekaj, o \u010demer se bere, saj je izjemno pomembno za vse, ki se z alopecijo spopadamo, da vidimo sebi podobne in si lahko pomagamo, saj tega sama nisem imela, ko sem se za\u010dela spopadati z diagnozo. Potem sem za nekaj let dala to na stranski tir. A ves \u010das so me nekako spremljale zgodbe prijateljic od prijateljic, ki so dobile alopecijo in so zelo trpele in mi je bilo zelo hudo. \u017delela sem se pogovoriti z njimi, jim pomagati s pogovorom, da bi morda skupaj pri\u0161le do tega, da bi za\u017eivele sre\u010dno. Zato sem se nekega dne le odlo\u010dila in odprla Instagram profil “pogumna z alopecijo” in za\u010dela deliti svojo zgodbo, s katero \u017eelim, da bi me v \u010dim \u0161ir\u0161em \u0161tevilu na\u0161le vse z alopecijo, da mi lahko pi\u0161ejo vse, ki so v stiski ali pa samo za pogovor. Pomembno pa je tudi, da ta profil najdejo tudi vse tiste, ki alopecije nimajo, da jo spoznajo.<\/p>\n
<\/p>\n
Draga punca. Prav vsaka je edinstvena, druga\u010dna, a \u010dudovita, nobena ni enaka drugi. Kaj ni to nekaj izjemnega? Sprejmi svojo druga\u010dnost in druga\u010dnost vseh okoli sebe. Vsak je svoj unikat in na to bodi ponosna!<\/p>\n
Bodi prijazna, ker to \u0161teje. Druga\u010dnosti se nikoli ne posmehuj, temve\u010d ob\u010duduj in pomagaj tudi drugim, da bodo \u010dute\u010di, kot si ti \ud83d\ude42<\/p>\n