Ti rutina res lahko pomaga pri učenju in kaj sploh je rutina?
To je navada, ki jo uporabljaš vsak dan in se ne sprašuješ, ali bi to naredila ali ne. Ker ti je samoumevno, da boš. Tako imamo npr. jutranjo ali večerno rutino.
Jutranja rutina …
je lahko npr. takšna: ko ti zazvoni budilka, jo ugasneš in se še malo obrneš v postelji, ker veš, da bo čez 5 minut pozvonila še enkrat. Pri prvem zvonjenju se zbudiš, pri drugem že razmišljaš, kakšen dan te čaka, pri tretjem pa si pripravljena skočiti iz postelje. Potem usmeriš korak proti kopalnici. Sledi prhanje, umivanje zob, urejanje frizure, oblačenje in zajtrk. Morda pred še potelovadiš ali meditiraš. Po zajtrku pa zakorakaš proti šoli. To je primer jutranje rutine, tvoja je seveda lahko tudi drugačna, morda pa ti zjutraj čisto takoj skočiš iz postelje, bravo:).
Večerna rutina ….
Zvečer npr. bereš knjigo ali pogledaš film, se greš oprhat, umiješ zobe, nastaviš uro, pripraviš si oblačila za naslednji dan in greš v posteljo. In tako, po svoji rutini, delaš vsak dan.
Ali ne bi bilo vse toooliko lažje, če bi imela tudi rutino pri učenju?
Kaj bi se zgodilo, če bi imela rutino pri učenju?
Ne bi več:
Iskala izgovorov, zakaj se zdaj ne moreš učiti ali delati naloge.
Prelagala učenja na neznano kdaj.
Razmišljala, ali je res zdaj pametno, da se greš učit, če pa je zunaj tak sonček in prijateljica ti je ravno napisala sms, če bi šla z njo v ven …
Imela zaradi neučenja cel kup slabe vesti, ki se nabira iz dneva v dan kot umazane cunje v košu za perilo …
V strahu upala, da te učiteljica vsaj ta teden še ne bo vprašala za oceno.
Bila na trnih, da ti starši ne postavijo vprašanja, ali si že naredila nalogo.
Čutila slabosti vsakokrat, ko bi pomislila na šolo in na količino snovi, ki se ti je že nabrala.
Če bi imela rutino učenja:
Bi točno vedela, kdaj se boš učila in se ne bi več pogajala sama s seboj, ali se boš ali se ne boš.
Imela bi pregled nad učno snovjo in imela občutek, da jo obvladuješ.
Imela bi občutek, da si uspešna.
Prosti čas bi bil res tvoj čas. Uživala bi na polno, ker te nekje »od zadaj« ne bi skrbelo, da se nisi učila.
Vsak dan bi imela v roki eno zmago, ko bi na svoj urnik učenja naredila kljukico, da si se naučila vse, kar si imela za danes v načrtu.
In ja, imela bi načrt učenja, ki bi ga vsakodnevno uresničevala, zato bi bila povsem mirna glede tega, ali boš jutri vprašana ali ne.
Dva dni pred testom ne bi več norela od panike, ali ti bo uspelo, da se vse naučiš v zadnji uri.
Kakšna pa sploh je rutina učenja?
Ko prideš iz šole, se naješ, si vzameš pol ure do največ eno uro časa zase, da se spočiješ ali počneš kaj zabavnega.
Potem ti zvoni ura in se odpraviš proti svojemu prostoru za učenje.
Pogledaš svoj urnik, si pripraviš zvezke, učbenike in začneš. Na mizi imaš samo tisto, kar trenutno potrebuješ za učenje. Vse drugo pospraviš, da te ne moti.
Tudi misli na simpatijo ali na prijateljice daš na stran. Skratka, vse, kar ni učenje, pospraviš.
Lahko si prižgeš tiho glasbo v ozadju, npr. instrumentalno, ki ti bo naredila vzdušje.
Potem delaš. Osredotočeno. Zavzeto. Intenzivno. Da čim temeljiteje in čim prej vse predelaš. Preletiš to, kar ste delali danes v šoli, zvezek za zvezkom pospraviš na njegovo mesto, da se kup pred teboj manjša, narediš domačo nalogo in predelaš snov za naslednji dan ter zvezke sproti, drugega za drugim, ko si ponovila, pospravljaš v torbo – tako imaš vse pripravljeno v torbi, pa še kupček je pridno skopnel😊.
Narediš si načrt za naslednji dan in potem si prosta kot ptiček na veji. Lahko greš uživat dan, na polno😊.
