Meditiraš lahko zato, ker si po meditaciji bolj sproščena, stres te ne duši več tako kot prej, tudi anksioznost in depresija ob redni meditaciji nimata več (tolikšne) moči kot prej, hitreje in lažje se učiš ter se osredotočiš na to, kar počneš, po meditaciji tudi bolje spiš. Dokazali so celo, da izboljšuje odpornost telesa (pa pa, virusi), in kar je res super – pomaga videti in razumeti tvoja čustva.
Meditacija ti pomaga, da se imaš raje tudi v trenutkih, ko nisi najbolj zadovoljna s sabo, torej umiri tudi slabe misli o sebi in ti izboljšuje samopodobo. Pa še nekaj – ker ob redni meditaciji postaneš bolj umirjena znotraj sebe, ker hitreje in lažje prepoznaš svoja čustva, ti gredo manj na živce tudi zoprni bratje ali sestre, učitelji, starši … Celo prepiri postanejo drugačni, veliko bolj ustvarjalni, in stremijo k istemu cilju, ne pa k temu, da bi se drugi počutil slabo.
Zakaj potem vsi ne meditiramo?
Mislim, da zato, ker je stvar sicer videti povsem lahka, a obenem zahteva veliko mero truda in osredotočenosti. Tudi zato, ker je v našo kulturo prišla šele v zadnjih desetletjih. Zelo podoben učinek ima lahko nate molitev in če tvoja babica, mami ali ti ob molitvi doživljate podobne občutke, kot sem jih opisala zgoraj, ste dosegle enako. Poti so različne in nobena ni prava ali napačna.
Zakaj se mi zdi, da ne znam meditirati?
Morda ti je kdo rekel, da med meditacijo ne smeš misliti na nič. Ampak ko misliš, da ne smeš misliti na nič, tvoje misli čisto podivjajo, kajne? Poskusi takole: ko misel pride, si jo oglej, a se ne zatakni vanjo – to pomeni, da ne razpredaj naprej, ampak ji samo reci nekaj v smislu: Aha, ti si prišla, no, lepo se imej, adijo. Ne začni se z njo ‘pogovarjati’, samo opazijo jo. Na začetku bo misli ogromno, sčasoma pa vedno manj (tako kot treniraš mišice, se treniraš tudi v meditaciji – večkrat in bolj zavzeto kot se boš lotila stvari, prej se bodo pokazali rezultati).
Kaj ti lahko pomaga?
Udobno se namesti in zapri oči. Pomaga ti lahko opazovanje vdiha in izdiha. Osredotočenost na dih lahko tako zaposli tvoj um, da pozabi pošiljati vse neštete misli skozi tvoje možgane. In če se vseeno zatakneš v kakšni misli, nič zato. Ko opaziš, se ne obremenjuj, le osredotoči se spet na dihanje.
Opazuješ sapo. To je top meditativna vaja.
Začuti zrak, ki pride v nos in gre naprej po grlu navzdol, začuti izdih, kako gre iz nosu, in sapo, kako te boža od nosu do zgornje ustnice. Počasi, mirno … opazuj vsak vdih in izdih. Samo dihaj, opazuj in uživaj. Čeprav je to po navadi ljudem prijetno, ti lahko zaradi čustev, ki so ob sprostitvi priplavala na površje, postane neprijetno.
Prihajajo čudni občutki in težke misli?
Zavedaj se, da lahko kadarkoli prekineš. Če si dovolj pogumna, pa pozdravi tisti čuden ali zoprn občutek in se mu zahvali, da je prišel, ker ti želi nekaj sporočiti. Morda si postala zelo žalostna, ker se starša prepirata ali ker ti tvoja prijateljica ni več toliko naklonjena kot včasih. Vprašaj žalost, kaj ti želi sporočiti, kaj je za njo. Morda strah pred tem, da te nihče nima rad? Kako bi bilo, če te nihče ne bi imel rad? In kdo te bo v resnici vedno imel rad? Koga boš v resnici vedno imela? Kdo ti bo vedno stal ob strani? In kako se počutiš ob tem? Ahhh, pa sva prekinili meditacijo in šli v svet misli. Nič zato. Ker si se sprostila in stopila v meditativno stanje, so na površje priplavali tvoji strahovi. Kako super, kajne, ker se zdaj lahko z njimi soočiš in ti tako pomagajo, da greš naprej v lahkotnejše, bolj sproščeno in bolj nasmejano življenje.
