Moja mladost? Naj ti povem kar po pravici – vesela sem, da je za mano. V najstništvu sem se močno iskala in čeprav je bilo na ven videti vse super (imela sem fanta, najboljša sem bila v razredu, sošolke so me spoštovale …), je bilo najstništvo reeees naporno. Nisem mogla sprejeti svojega telesa. Ni se mi zdelo, da sem v čemerkoli dobra. Situacija doma je bila precej napeta in velikokrat sem se počutila, kot da živim v filmu, ki mi ni všeč. Morda sem prav zato znala prisluhniti prijateljicam in drugim ljudem ter jim pomagala s pogovori, razmišljanji ali tudi tako, da sem se za njih postavila pred učitelji. Ko sem začela študirati, sem začela uživati. Všeč mi je bilo to, kar smo se učili, vse mi je bilo izziv, obenem pa so se mi ljudje na ‘moji’ fakulteti končno zdeli veliko bolj podobni meni. Čeprav sem študiju namenila res veliko časa, pa sem takrat tudi veliko delala kot prostovoljka – na TOM telefonu, kot vodja mladinskih delavnic in igralno-terapevtske skupine za otroke, veliko sem delala tudi v študentskem klubu kot članica predsedstva, prek študentskega servisa pa sem delala vse živo in zaslužila toliko, da sem lahko šla na potovanja, da sem si kupila avto in oblačila ter modne dodatke, kakršne sem si želela sama. Vedela sem, da je pomembno, da sem samostojna in da stopam po poti, kakršno si zamišljam sama.

Danes sem ponosna lastnica spletne strani punca.si, kjer se trudim, da dobiš najboljše vsebine zase. Vedno bom vesela tvojih idej, vprašanj, komentarjev. Piši mi na info@punca.si, za Petro. Obenem pišem tudi članke in intervjuje za revije in spletne strani, izvajam terapije, s katerimi pomagam tistim, ki potrebujejo pomoč, da gredo lažje naprej, vodim Jogice za mamice z dojenčki in otroke, pripravljam delavnice in predavanja … V prostem času pa uživam s svojo najstnico na dolgih sprehodih, ki so vedno prekratki za vse najine pogovore, plešem, berem, se nenehno učim česa novega.