Tadeja je ženska, ki je šla po poti, ki nam jo narekujejo neka nenapisana pravila in za katera mislimo, da jim moramo slepo slediti. Potem pa je storila nekaj, kar zmorejo le redki. Svet, ki ji je bil tako poznan in domač, je pustila za seboj in se podala novemu življenju naproti. Četudi je bila ta pot tuja, celo strašna, je bila želja po sreči, svobodi in ponovnem stiku z žensko energijo močnejša. 

Tadeja, tvoja zgodba je zelo zanimiva. Poslušala si svoje srce, premagala strah pred neznanim in zdaj živiš svoje sanje. Je tako?

V eni od svojih objav sem zapisala besede prijatelja, ki me je opisal točno takole: “Tadeja, ti si šla v parih letih iz nesrečne bančnice do nasmejane joga učiteljice.” Kot najstnica nisem vedela, kaj bi rada počela v prihodnosti, zato sem sledila drugim. Poslušala sem starše, učitelje in pristala na ekonomski šoli ter pozneje postala diplomirana komercialistka. In še vedno nisem vedela, kaj si želim početi v prihodnosti. Ko danes pogledam nazaj, občudujem ljudi, ki imajo že kot najstniki svoje sanje in jim sledijo. Malo je takšnih. Če si med njimi, je to darilo, ki ti je bilo podarjeno, zato ga ne spreglej.

Jaz sem svojo kariero začela kot bančnica. V banki sem v desetih letih prišla od bančne svetovalke do vodje poslovalnice. Ampak lahko si predstavljaš, kako je hoditi v službo, kamor te že zjutraj, ko odpreš vrata, ne vleče, ko si tam, pa stalno gledaš na uro, razmišljaš, kdaj boš lahko odšla … Toda cona udobja je bila zame premehka in nisem si upala narediti spremembe. Dokazovala sem se na vseh področjih, dobri rezultati niso ušli mimo mene. Lepa poslovalnica, lepa obleka, lepi odnosi … Skozi okno sem opazovala kitarista na ulici in vse, kar sem si želela takrat, je bilo, da pobegnem z njim z ruto na glavi okrog sveta. Jaz bi plesala, on bi igral na kitaro. In ko sem to utesnjenost začela čutiti vsak dan, neprestano, sem se odločila, da je dovolj. V naslednjih nekaj mesecih sem dala odpoved. In podala sem se na pot. Sama! Nikakor ne obžalujem nobene delovne izkušnje, ki sem jo dobila v službi, v bistvu sem zelo hvaležna zanje. Samo zaradi njih sem prišla do želje, da bi imela delo iz srca rada in tej želji bom sledila še naprej.

Kdaj in zakaj se je zgodil tisti odločilni trenutek, ki je naredil to, da si se odločila spremeniti svoje življenje?

Začutila sem, da ne želim več živeti od vikenda do vikenda in nisem želela več hoditi na dopust zato, da pobegnem od življenja, ki ga nočem živeti. Še danes ne maram takšnih pobegov. Ko grem na dopust, moram biti brez skrbi in ne preutrujena. In ko sem se pred 6 leti odločila, da grem na operacijo kosti palcev na nogah in ker sem vedela, da bo okrevanje precej dolgo (več kot 6 mesecev), sem si naredila načrt že pred bolniško. Vse, kar sem vedela, je to, da je teh 6 mesecev ključnih za mojo prihodnost. Uporabila sem svojo moško energijo. Nastavila sem si cilj in se osredotočila samo nanj. Bolečine med okrevanjem sploh nisem opazila. Cilj po končani bolniški je bil ugotoviti, kaj bi lahko v življenju še počela zanimivega, kako bi lahko zbežala iz cone udobja, v kateri sem bila v banki. Vmes sem začela raziskovat jogo na YouTubu in vsaka asana, ki mi je uspela, je hitro pristala na Instagramu, ljudje so se začeli odzivati in kmalu sem začela snemati zabavne videe, glede na odzive sem marsikomu narisala nasmeh na obraz in tako se je začela moja pot na Instagramu. Takrat sem si ustvarila svojo skupnost na Instagramu. Nisem točno vedela, kam pelje ta pot, čutila pa sem, da je prava.

Kako pa se je potem začela tvoja nova življenjska pot?

Začela sem odkrivati, v kakšni energiji se dobro počutim. Ugotovila sem, da sem zelo ustvarjalna, čustvena, sprejemam ljudi, rada imam nežnost, svobodo izražanja, gibanja in ko sem potegnila črto, sem ugotovila, da me je sistem večino časa silil delovati s svojo moško energijo. Pomembni so bili samo rezultati in cilj. Seveda je pomemben cilj, vendar jaz rada uživam na poti do cilja. In ne grem več preko bolečine, da pridem do cilja, in to učim punce tudi na jogijski blazini. Ko sem se prvič srečala z jogo, sem pričakovala večjo gibljivost, kaj več od tega me ni zanimalo. Nekje globoko v sebi sem vedela, da je joga veliko več, vendar si nikoli nisem vzela dovolj časa, nisem imela želje niti potrebe po tem, da bi se poglobila v to, kaj dejansko joga je. Takrat je bil moj največji strah strah pred javnim nastopanjem. Želela sem si ga premagati in kadar je želja dovolj močna, dobiš tudi moč, da jo uresničiš. Vpisala sem se na tečaj za jogijsko učiteljico, ker sem vedela, da če ga bom kje premagala, bo to na jogijski blazini, kjer nastopaš pred množico. Po enem letu bojev s samo seboj, joka, stoka, obupovanja, mi je uspelo  narediti tečaj za jogijsko učiteljico in kot si lahko predstavljaš, se je moje življenje začelo spreminjati. Ne samo, da sem premagala svoj največji takratni strah, začela sem se izražati preko gibanja, začela sem živeti življenje, se več smejati, plesati, se postavljati na glavo – stoje so postale del mojega vsakdana. Spet sem našla sebe, v sebi sem prebudila svojo žensko energijo.

Vabim te, da najdeš Tadejin svet joge na Instagramu in začutiš njeno energijo.

Si tudi ti želiš spremeniti smer svoje kariere?